Objave

V učilnici Montessori torej vladata red in mir. Montessori materiali dajejo otroku osnovo za red in prek njega otroci spoznavajo odnose in zakone, ki so prisotni v življenju. Ves material je narejen iz naravnih snovi in z določenim namenom. Obstaja samo ena vrsta enega materiala. Tako se otroci naučijo čakati, da pridejo do želenega materiala. Material Montessori se deli na pet osnovnih področij: Montessori Materiali za praktično življenje mora biti prilagojen velikosti otrok. Vaje se delijo na tri področja: skrb za samega sebe (čiščenje čevljev, oblačenje, umivanje rok …), skrb za okolico (delo na vrtu, pranje perila, pranje posode, brisanje prahu, čiščenje oken …) in vaje, povezane z življenjem v skupnosti (pozdraviti goste, naliti pijačo …). Otroci se naučijo ustvarjalnosti, koncentracije, koordinacije in samostojnosti. Montessori Materiali za občutek vključuje veliko možnosti igre. Otrok spozna določene lastnosti predmeta: barvo, obliko, velikost, težo in površino. Ta izkušnja, ki prihaja prek čutil, vodi otroke do materializirane abstrakcije. Otrok doseže notranji red preko jasnih in urejenih pojmov. Razvija se sposobnost raziskovanja in spoznavanja zakonitosti. Otrok sam odkriva in izvaja poskuse. Primer: otrok postavlja vedno manjše kocke eno na drugo. Montessori Materiali za matematiko. Otroci so prek praktičnih vaj za življenje že pripravljeni za delo z materialom za matematiko. Zelo znan je material Zlate kroglice. Z njihovo pomočjo otrok spoznava desetiški sestav. Montessori Materiali za jezik je usklajen z materialom za občutek. Najbolj poznane so črke iz grobega, hrapavega papirja, nalepljene na lesene ploščice. Otrok z občutljivimi konicami prstov tipa in kinestetično doživlja obliko črk. Tako nekateri otroci znajo zapisati črke, čeprav jih še ne poznajo. Montessori Materiali za prostorsko vzgojo. Z njim naj bi otroci vzpostavili stik s svetom. Otrok odkriva odnos znotraj zemljepisa. Otroku je treba omogočiti razumevanje temeljnih znanj o prostoru. Primer je globus, na katerem lahko otroci otipajo oceane in zemljo. Zakaj pripovedujemo zgodbe? Bodisi v jamah ali v mestih ostaja pripovedovanje zgodb najbolj prirojena in najpomembnejša oblika komunikacije. Vsi pripovedujemo zgodbe. Zgodba vašega dne, zgodba vašega življenja, trači na delovnem mestu, grozote v novicah. Naši možgani so težko vezani na razmišljanje in izražanje z začetkom, sredino in koncem. Tako razumemo svet. Pripovedovanje zgodb je najstarejša oblika poučevanja. Povezal je zgodnje človeške skupnosti in otrokom dal odgovore na največja vprašanja stvarstva, življenja in posmrtnega življenja. Zgodbe nas opredeljujejo, oblikujejo, nadzorujejo in ustvarjajo. Vsaka človeška kultura na svetu ni pismena, toda vsaka posamezna kultura pripoveduje zgodbe. Montessori